Zvezde

Novo o Titu: tudi zamolčana resnica o prvi ženi

Avtor: tp

Tito je umrl 4. maja 1980. Torej je ravnokar minilo okroglih 40 let od tistega deževnega dne, ko je vse v naši nekdanji skupni državi obstalo. Vsi, ki so bili priča temu prelomnemu dogodku, so vedeli, da bo vse drugače ... In res ... Vse se je spremenilo.

tito
Foto: dk

A vendarle je Tito ostal v spominu in kot tak je zanimiv tudi z drugih vidikov. Pred časom je bila objavljena res obsežna biografija o Josipu Brozu Titu, ki temelji na dokumentih in zelo podrobnih informacijah oziroma izjavah.

Javna tajna – prva žena Pelagija
Objavljene so bile tudi nikoli razkrite podrobnosti o ljubezenskem življenju jugoslovanskega predsednika. Posebej zanimiv je del o njegovi prvi ženi. Tito se je v poznejših letih med prijatelji in pred televizijskimi kamerami zelo rad spominjal svojih mladih dni, nikoli pa ni govoril o svoji prvi ženi Pelagiji Bjelousovi. V njegovem najožjem krogu je bilo znano, da ga o Pelagiji ni dobro ničesar spraševati, saj ga to boli. Je pa vedno rad govoril o svojem sinu Žarku, ki ga je imel z njo. O njem je govoril nežno in s ponosom.

Po dobrih petih letih, ki jih je preživel kot vojni ujetnik propadle avstro-ogrske vojske v Rusiji in Sibiriji, se je Josip Broz vrnil v na novo nastalo Kraljevino SHS, v Zagreb. Z njim je prišla njegova visoko noseča, 12 let mlajša žena, Rusinja Pelagija Bjelousova. Rodila je v hiši Josipovega očeta, a je otrok že po nekaj dneh umrl.

Tito s prvo ženo Pelagijo.jpg
Pelagija je bila stara 15 let, ko se je poročila s Titom.
dk

Družinska tragedija
O zakonskem življenju Brozovih v tistem času je malo znanega, a kaže, da sta živela skladno. Josip je Pelagijo klical Polka. Zakonca sta doživela kar dve tragediji zapored: novembra 1922 se jima je rodil sin Hinko, ki je zaradi griže umrl le osem dni po porodu, junija 1923 pa jima je davica vzela še 18-mesečno hčerkico Zlatico, Josipovo ljubljenko, za katero je žaloval in žaloval. Februarja 1924 se jima je rodil sin Žarko, zdrav in živahen otrok, ki jima je bil do neke mere tudi v uteho.

Ko se je zakonskemu paru, ki je delal skupaj z Josipom, leta 1941 rodil otrok, se je mlada mamica potožila Titu, da ne zna delati z novorojenčkom. Tito ji je odgovoril: »Nič ne skrbi, jaz ti bom pomagal. Tudi moja Pelagija ni ničesar znala, a sem za vse poskrbel sam. Videl sem namreč, kako je to počela moja mama z mlajšimi brati in sestrami, zato sem kar sam kopal, previjal in hranil malega Žarka.«

Ločitev prek pisma

Pelagija se je leta 1928 z Žarkom vrnila v Sovjetsko zvezo. Po tistem, ko so Tita zaradi komunističnih aktivnosti obsodili na večletni zapor, ga je s pismom obvestila, da se ločuje. Pelagija je umrla v Moskvi leta 1967.

Jovanka Broz.jpg
Najbolj znana Titova žena je bila nedavno preminula Jovanka.
dk

Vse Titove žene naj bi bile nesrečne, Jovanka najbolj
Jovanka Brozje spoznala Tita na maršalatu, kjer je delala kot vodja strežbe. Bila je znana partizanka Ličke čete, imela je čin majorja. Bila je neuka in prijatelji so ji pomagali, da se je naučila lepih manir in dostojnega vedenja. S Titom se je poročila leta 1952 in postala njegova zadnja zakonita soproga. Bila je 32 let mlajša od njega. Imela je visoke politične cilje. Leta 1974 so ji podtaknili, da je pripravljala državni udar z generalomĐokom Jovanićem.Tito je nasedel govoricam, ki mu jih je potrdilStane Dolanc,ki mu je Tito neskončno zaupal. Takoj so jo osamili in postavili stražo pred zgradbo v Užički 15 v Beogradu. Skoraj vse do smrti je živela v »hišnem priporu«, bila je brez osebnih dokumentov in tudi pokojnine po Titu ni dobila.
Rad je imel ženske
Tito pa se je veselo družil z ženskami, ki so ga privlačile. Med njimi je bila tudi operna pevka iz Sarajeva,Gertruda Munitić.Po vojni si je izbral za letno rezidenco Brione, kjer ga je obiskalo več sto svetovnih politikov in tudi znani filmski zvezdniki. Med drugim je gostilElizabethTaylorin njenega moža Richarda Burtona(ta je upodobil Tita v filmu o Sutjeski),SophioLorenin njenega možaCarlaPontijater tudiGino Lollobrigido.
O njem so izšle številne knjige, številna besedila so prinašala in še prinašajo podrobnosti iz njegovega življenja, pogosto nepreverjene, večkrat senzacionalne. O njegovem življenju najbrž ne bomo nikoli izvedeli prave, popolne resnice. Je pa na njegov pogreb prišlo 127 državnikov, po njem so poimenovali ulice in trge, na več celinah so mu postavili spomenike. Imel je mnogo želja, skoraj vse so se mu uresničile. Samo ena ne: želel si je Nobelovo nagrado za mir, a je ni dobil.