Zvezde

"Ljudi testiramo in uporabljamo intuicijo," je razkrila televizijska voditeljica

Avtor: Kristina Strašek

Jasmino Kandorfer poznamo kot producentko in voditeljico televizijske oddaje Klepet ob kavi na Planet TV, sicer pa je svetovna popotnica, avtorica knjig, učiteljica joge in izvajalka zvočnih kopeli, predavateljica in strokovnjakinja za zdrav življenjski slog ter hormonsko ravnovesje in diplomirana delovna terapevtka.

jasmina kandorfer
Foto: tv 3

Sama se na vse te nazive ne odziva, pravi, da je svobodna raziskovalka in to ji omogoča, da je pravzaprav lahko vsak dan nekaj drugega. Vas ne preseneča, da je po horoskopu dvojček, kajne?

Jasmina je v svoji oddaji Klepet ob kavi do danes gostila že več kot 3000 strokovnjakov, zanimivih ljudi, terapevtov, zdravilcev, zdravnikov in drugih ljudi s paranormalnimi sposobnostmi ali izjemnimi izkušnjami. Kaj se je od njih naučila? Kaj je pri vseh teh ljudeh opazila? Se je kdaj »opekla«?
Kdaj si se začela srečevati z ezoteričnimi in »mejnimi« tematikami?
Pravzaprav že od otroštva, saj sem imela določene »kanale odprte«, kar mi je povzročalo veliko stiske. Marsikaj sem videla, doživela in bilo me je na smrt strah, kaj se dogaja. Povedala sicer nisem nikomur, začela pa sem sama zelo hitro raziskovati, že pri kakšnih 12 letih sem spoznavala kristale, čakre, meditacijo, delo z vodniki, angeli, saj sem resnično potrebovala drugačno pomoč, kot bi jo prejela, če bi se zaupala šolskemu psihiatru. Hvaležna sem, da mi je bilo to že takrat jasno.
In mi je pomagalo. Četudi je bil placebo efekt, efekt je bil in lahko sem bolj mirno živela in pravzaprav že v zgodnjih najstniških letih začela realizirati svoje življenjsko poslanstvo. Najprej pri trinajstih z delom na radijskih postajah, potem pa tudi že hitro na televiziji.
Šele kasneje v življenju pa so mi tako gostje oddaje Klepeta ob kavi kot drugi ljudje s paranormalnimi sposobnostmi, ki sem jih obiskovala na potovanjih, razložili marsikateri dogodek ali moje nenavadne navade iz energijskega vidika. Šele nato mi je marsikaj postalo jasno in se zložilo skupaj.
Kakšna kombinacija je to? Ekonomija, zdravstvena fakulteta, delo na televiziji in radiu, duhovnost?
Najbolj nenavadna, kajne? Med odraščanjem in dozorevanjem se z nenavadnostjo te kombinacije nisem obremenjevala. Starši so me naučili, da moram slediti tistemu, kar me veseli, kar me zanima. In sem. Izkaže pa se, da ravno to kombinacijo danes izkoriščam pri projektu Klepet ob kavi. Znanje ekonomije mi pride prav, da lahko opravim podjetniško vlogo pri podjetju, zdravstvena fakulteta mi pride prav za ohranjanje zdravega življenjskega sloga pri sebi in pri drugih, nepogrešljivo je to znanje pri kreiranju vsebin in pogovorih z gosti, ki tudi pomagajo drugim pri zdravju. Prav mi pride tudi pri iskanju izdelkov, ki jih lahko priporočam, da razumem telo, delovanje, razumem surovine. Znanje iz duhovnosti in izkušnje mi pomagajo zaznavati, katera pot je prava, in vse to se zaključi z delom na televiziji, ki je moj kanal za posredovanje in širjenje dobrih informacij. Kozmos (ali bog, kreator, veliki programer) me je opremil s sposobnostmi in talenti, ki jih potrebujem, da lahko danes izvajam vse to. Jaz pravzaprav nimam pri tem nič drugega kot to, da sem pač sledila notranjim impulzom.
Precej preprosto, čeprav se zavedam, da se ravno na tej točki – SLEDITI SEBI – zatakne veliko ljudi, ki se potem zaposlijo z uresničevanjem pričakovanj in idej okolice.

jasmina kandorfer
Jsmina Kandorfer
oa

Do zdaj si gostila že več kot 3000 gostov iz Slovenije in tujine, kaj si ugotovila? Imajo kakšno skupno lastnost?
Imajo jo. To so ljudje, ki ponavadi sploh ne opravljajo svojega poklica ali pa ga, vendar imajo neko drugo značilnost, ki je mnogo bolj pomembna od stopnje izobrazbe in pridobljenega naziva – to je poklicanost.
Gostje v oddaji Klepet ob kavi so ljudje, ki so za nekaj poklicani. Da to doživijo in to delijo z ostalimi ter na takšen način ogromno ljudem ponudijo možnost za napredek, za osebnostno rast, razvoj. Ponujajo informacije, ki lahko človeka zbudijo (ali spomnijo) do te mere, da se ta začne zavedati, kdo pravzaprav je, kam gre in ali tja sploh želi.
Kdo izbira goste in kako? Vam jih kdaj zmanjka?
Ni se še zgodilo, da bi zmanjkalo gostov. Res je, da moram velikokrat skozi proces s kakšnim gostom, da začuti, da nismo klasična televizijska oddaja, katere namen je poneumljanje ljudi, temveč da gre za nekaj več, nekaj globljega. To načeloma hitro začutijo, sicer pa se nam gostje dnevno javljajo in ponujajo. Večina bi želela le dobro reklamo, zato vsi v uredništvu čutimo zelo veliko odgovornost, da gostimo res tiste ljudi, ki so zaupanja vredni. Zato seveda uporabljamo intuicijo, mnogokrat pa tudi testiramo, poslušamo priporočila in izkušnje gledalcev, s katerimi veliko sodelujemo in se pogovarjamo.
Nekaj mesecev na leto potuješ in obiskuješ oddaljene kraje ter se udeležuješ izobraževanj, obiskuješ posebne ljudi, kraje, organizacije, skupnosti. Kaj si na svojih potovanjih doslej spoznala?
Do izvornih znanj je vse težje priti. Moraš tja, kamor večina ne gre. Globlje v naravo kot greš, dlje si od civilizacije, do večjih spoznanj in velikih ljudi lahko prideš. Zato mest praktično ne obiskujem.
A takšnih krajev je vse manj in na mnogih potovanjih in obiskih skupnosti, organizacij, duhovnih centrih sem videla velika zavajanja in izkoriščanja ljudi ter njihovega denarja.
Zelo pogoste so zgodbe, da v vsaki taki organizaciji najdeš enega ali nekaj učiteljev, izbranih svetih ljudi, ki se predstavljajo, da so nekaj več, največji svetniki, in ljudi tako navežejo nase, da jih ti težko zapustijo. Mislijo, da ne bodo mogli več živeti brez njih, zato se tja redno vračajo, jim prinašajo denar, jih častijo kot bogove.
Tako pri ženskah kot moških se to lahko nadaljuje tudi v spolne prakse, ki seveda potekajo na skrivaj in zelo diskretno in ljudje se počutijo bajno, izjemno, saj menijo, da so »izbranci«, in seveda nemudoma privolijo v takšne večerne individualne »seanse«.
Ne rečem, da je povsod tako, je pa velikokrat tako. In to je včasih težko videti, kljub temu, da nočem obsojati in nekako živeti v prepričanju, da vsak potrebuje svojo izkušnjo, da ima vsak svojo pot in da vsak dobi to, kar mu je namenjeno ali kar mora dobiti, da opravi lekcije …

Jasmina Kandorfer - kuhinja
Jasmina Kandorfer
oa

Klepet ob kavi redno organizira tudi delavnice, predavanja, potovanja, vikende za dušo. Nekaj jih vodiš tudi sama. Kaj si po vseh teh letih opazila pri ljudeh, ki obiskujejo takšne dogodke?
Na splošno pri ljudeh, ki obiskujejo delavnice, predavanja na neko ezoterično, duhovno temo, to pogostokrat jemljejo kot hobi, kot nekaj, s čimer se ukvarjajo. Zaznala sem tudi že mnogokrat, da ravno duhovni ljudje gledajo na svet najbolj obsojajoče. Kaj je prav, kaj ni prav. Kaj bi morali delati in česa ne. To znanje nas hitro posrka in potem začnemo obsojati in pridigamo in svetujemo ljudem, ki nas za nasvete niti ne vprašajo.
Velikokrat opazim tudi, da ljudje, ki jih zanima duhovnost, nimajo ustreznega odnosa do denarja. Kot bi želeli z duhovnostjo »kompenzirati« finance.
Kako pa ti gledaš na denar?
Na nevtralno energijo, s katero lahko kreiraš marsikaj izjemnega ali pošastnega, odvisno od človeka, ki to energijo usmerja. Denar je čudovito orodje, lahko pa je tudi orožje. Odvisno od tistega, kdo ga upravlja. O tem sem napisala tudi knjigo Kako živeti v obilju?, ki jo mnogi razumejo kot priročnik, kako hitro do denarja, a je vse prej kot to, gre namreč za knjigo, kako prepoznati, popraviti odnos z denarjem in ga začeti upravljati na energijski ravni, kar v svojem izvoru tudi je.
V tej knjigi si zapisala tudi nekaj svojih preteklih izkušenj, kako si zaradi ljubezni izgubila ves denar, vse premoženje, streho nad glavo, in to kar dvakrat, pa si se vendarle pobrala in postala še močnejša. O čem pa pišeš v svoji novi knjigi Darilo teme?
Da, res sem v uvodniku prve knjige zapisala to izkušnjo, ker sem želela ljudem dopovedati, da vse, o čemer pišem, ni nekaj, kar bi prepisala iz drugih knjig, temveč da so orodja, tehnike, metode, ki jih opisujem v knjigi, tisto, kar je meni pomagalo, da si opomorem in manifestiram obilje zdravja, ljubezni, denarja.
V knjigi Darilo teme pa pravzaprav opisujem nešteto različnih stanj, dogodkov, izkušenj, ki nam jih prinese življenje in izgledajo kot največja kazen, v bistvo pa so največje darilo. Knjiga Darilo teme tako opisuje način, kako priti do tega zavedanja, ne glede na to, v kako težkih preizkušnjah, čustvih, situacijah se znajdemo. Je zelo praktična in konkretna, saj sama ne maram knjig s tristo stranmi, če bi avtor lahko podal bistvo na stotih straneh.
In da, ko enkrat dojameš, da je vse, kar se ti v življenju dogaja, darilo, potem živiš z več lahkotnosti in bolj radostno.