Zvezde

Tanja Kocman iskreno o svoji mami: 'Ni bilo vedno tako rožnato …'

Avtor: Tjaša Platovšek, revija Zvezde - Lady

Ob brezpogojni ljubezni, ki Tanjo in mamo Duško veže, je najpomembnejša stvar, ki ju veže in žene – humor.

tanja kocman
Foto: dk

»Zaradi humorja sva, vsaka zase in seveda tudi skupaj, lažje preživeli marsikatero žalostno ali celo tragično situacijo. Sama sem neskončno hvaležna, da je moja mami tista, ki se ji ne izogibam, temveč je celo med prvimi osebami, ki jo poiščem za pogovor,« pravi voditeljica, kolumnistka in stand up komičarka Tanja Kocman o svoji mami Duški, pri kateri biva med epidemijo, saj je Tanjin dom ob izbruhu koronavirusne bolezni obstal sredi prenove.

Najprej Tanjin pogled: »Izjemno sva si podobni, ko pride do humorja, in v tem, da radi debatirava, se druživa in radi pomagava. Različni pa sva si v tem, da mami povsod vidi delo in ga opravi, medtem ko sem jaz tu bolj slepa.« Sta pa toliko bolj enotni pri odločitvi, da se nikoli več ne podata na posebno adrenalinsko vožnjo, ki je bila v preteklosti del njunega nepozabnega doživetja. »To je bil najin izlet v Gardaland, kjer sva se skupaj peljali na vlakcu smrti in si obljubili, da tega ne narediva nikoli več,« se strinjata sogovornici, ki sta sicer ravno prav nabriti, da skupaj kakšno ušpičita. Tako se je že zgodilo, da sta se skupaj kdaj celo napili. »Seveda, tudi to je bilo. Z mamo se res počutim kot s prijateljico in tako si kdaj odpreva tudi kakšno steklenico vina ter se pogovarjava,« brez dlake na jeziku razkrije Tanja.

Hormoni na pohodu

A vedno ni bilo tako v rožicah in rožnato. »Ko sem bila najstnica, mi je šla mami seveda na živce, saj sem bila jaz v svojem svetu, kjer sem doživljala dramo epskih razsežnosti na svojem neobstoječem ljubezenskem področju. Ati je bil tisti, ki me je zagovarjal in mi pustil, da sem se izognila gospodinjskim opravilom, mami pa je sitnarila. In spomnim se, da sem nekoč v tej divji najstniški jezi zaloputnila z vrati, nakar je mami zagrozila, da jih bo odstranila. Oh, lepi časi! A to so bili povsem normalni najstniški izpadi, obe sva to dobro preživeli in se tudi takrat redno pogovarjali. Ko sem jaz pač blagovolila biti manj polna hormonov,« odkrito prizna Tanja. In ko smo ravno pri ljubezni … Na družbenem omrežju brez zadržkov skupaj pokomentirata tudi kakšno o spolnosti. »No, o seksu se z mamo ne pogovarjam. Mislim, o seksu v svojem življenju. Obe veva, da nisem devica, in to je dovolj. (smeh) Je pa drugače, ko pride do ljubezenskega življenja. O tem pa sva se z mamo vedno veliko pogovarjali, navsezadnje mi je bila najpomembnejša opora v času, ko sem šla narazen s prvim resnim fantom in sem mislila, da bom od te bolečine kar umrla. Pa mi je takrat zagotovila, da ne bom in – presenečenje – nisem. Zdaj ko sem starejša, mi mami zaupa tudi svoje zgodbe in se lahko o marsikateri stvari odkrito pogovoriva. In lahko povem, da je zanimivo slišati, da so težave z moškimi med različnimi generacijami zelo podobne,« pravi Tanja.

Deljenje kopalnice in spomini na otroštvo

Kot se za več dam v istem gospodinjstvu spodobi, imata te dni nekaj zapletov tudi pri deljenju kopalnice, v kateri veliko več časa sicer preživi Tanja. »Moja mami je kot Superman, v sekundi je iz pižame že oblečena v druga oblačila. In zdi se, da pred prvo kavo reši svet, medtem ko jaz še iščem svoj obraz. Je pa drugače kar preizkus potrpežljivosti, ko si dve ženski delita kopalnico,« priznava hčerka. Duška se nato zazre še v spomine na Tanjo, ko je bila ta še dojenčica: »Bila je zelo jokajoča, znala si je izboriti svoj prostor kjer koli in kadar koli in bila je zelo radovedna, tako da ni imela časa niti spati. Celo ponoči se je izobraževala ob gledanju lune in zvezd, medtem ko sem jaz že spala ob mizi. Že takrat smo vedeli, da bo naporna. (smeh) Moja vzgoja pa – delala sem po načelu, da sem otroke vzgajala ob pravljicah, absolutno pa nisem uporabljala fizičnega kaznovanja, ker sem bila vedno zelo proti temu. Zmeraj sem skušala stvari razlagati.« »Jaz pa se spomnim, da sva si zobke umivali tako, da si je mami izmislila dva lika, ki mi bosta drugače naredila luknje v zobeh in ju moram odplakniti – Lopatko in Krampačko. In to zgodbo sva obdelovali vsak večer,« dopolni mamo Tanja.

Mamin kavč je zakon

Pri tridesetih in nekaj letih je zdaj spet nazaj na maminem kavču … »Sicer moram priznati, da sem se že nekajkrat znašla pri mami na kavču, ker sem ob kakšnih težjih situacijah v življenju vedno dala veliko na njeno bližino. Je pa trenutno stanje res posebno, ker traja že skoraj dva meseca. Ne nazadnje imava obe svoje navade, zato je treba sklepati kompromise. Ob tem da so po vsem maminem stanovanju moje stvari, ob katere se sredi noči spotika, tako da samo čakam, da dobim enosmerno za življenje na vrtu.« Vrt in kuhinja sta sicer še dve stvari, ki ju želi Duška približati hčerki. »Sama znam kuhati, a ne teh tradicionalnih jedi, kot sta recimo kakšna enolončnica in repa, in občasno imam še vedno vprašanja v slogu: 'Ali se da jajce v vrelo ali samo v vročo vodo?' Sicer pa tudi sama pri njej še vedno ne razumem, da špagete nalomi, ko jih da kuhati,« v smehu pove Tanja.

Kadar sta skupaj, se najraje pogovarjata ob kakšnem kozarcu vina, gresta na sprehod s psom Čarlijem, ki je sicer, odkar je Duška v pokoju, postal bolj njen kot Tanjin, igrata remi ali pa si ogledata kak film, najraje tiste, v katerih igra Meryl Streep. Zadnje čase pa skupaj objavljata tudi zabavne videe na družbenih omrežjih. »Mami je všeč predvsem to, da se lahko poveže z ljudmi, ki so se ali preselili v druge države ali jih zaradi drugih zadev ni videla že leta.« Bi jo pa Tanja rada naučila tudi vseh veščin uporabe telefona. »Nekoč sem mislila, da jo želim poučiti tudi o Facebooku, a sem se premislila, ker mogoče je boljše, če ni povsod prisotna. Tako da dragi oboževalci moje mame – Duška ima profil na Facebooku, a njena sporočila prebiram jaz, tako da previdno,« razkrije Tanja. »Če bi kdaj imela otroke, si samo želim, da bi z njimi vzpostavila takšen odnos, kot ga imava midve. Da bi jim dala smernice, kako biti dober človek, a jih hkrati ne omejevati s tem, kar bi jaz rada, da postanejo. Ter da bi se pozneje tudi oni z mano z veseljem pogovarjali ob steklenici vina. Ali mogoče bezgovega soka. Tudi lahko. Prav tako nikoli ne bom pozabila, kaj mi je rekla, ko sem se razšla s fantom in sem mislila, da nikoli več ne bom nikogar spoznala. Rekla mi je: 'Tanja, on ni umrl. Še je živ. In dokler je človek živ, je vse mogoče.' Tudi življenjske modre misli gredo iz roda v rod.«