Dobra karma
Zvezde

Slovenska manekenka o trnovi poti, zbadanjih in izzivih

Avtor: Tjaša Platovšek, revija Zvezde-Lady

V modnem svetu se stvari počasi, a postopno spreminjajo. Medtem ko smo nekoč na modnih brveh in v katalogih lahko gledali le suhljate manekenke, zdaj svoj prostor dobivajo tudi dekleta z obilnejšimi postavami, imenovana tudi modeli z oblinami. Nataša Mernik, ena od takšnih slovenskih manekenk, nam je opisala svoje izkušnje in pogled na novo normalnost v povprečnih konfekcijskih številkah.

natasa mernik
Foto: rz

»Sem zgovorna blogerka, novinarka, občasno model za večje številke, feministka, aktivistka za pozitivno samopodobo in (vedno glasna) ženska, ki stoji za svojimi načeli,« se opiše Nataša Mernik. A pot do tega položaja in razmišljanja je bila posuta tudi s precej trnja. Svojega otroštva se po delčkih spominja kot srečnega. »Rada sem ustvarjala, pela, plesala in vedno govorila, da ko bom velika, bom slavna.« Potem je prišla šola … »Vedno sem bila med tistimi manj priljubljenimi v razredu, k čemur sta verjetno prispevali tudi teža in višina. Čeprav s to danes pri svojih 170 centimetrih načeloma nisem nič posebnega, pa sem bila prvih nekaj let precej višja od vseh sošolk in sošolcev. Moj videz je povzročil številne zbadljivke, ki so bile takrat zelo neprijetne. Teta Nataša, kit in bajsa so le nekatere izmed njih, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin. Na srečo pa sem imela med sošolkami nekaj zelo dobrih prijateljic, ki so se mi velikokrat postavile v bran in obratno.«

O jojo učinku in gurmanstvu
Preizkusila je najrazličnejše diete, ki so jih takrat in jih še danes oglašujejo številni mediji, se odrekala obrokom, v osnovni šoli jo je osebna zdravnica poslala celo na shujševalni program. A na koncu je vedno doživela t. i. jojo učinek. »V diete danes ne verjamem, verjamem v ravnovesje na vseh področjih življenja. Če hrano delimo zgolj na dobro in slabo in svoje telo samo na prej in potem, zraven pa si postavljamo le omejitve, bo to negativno vplivalo predvsem na naše mentalno zdravje, na katero mnogokrat pozabljamo,« pojasni. In čemu pripisuje svoje odvečne kilograme? »Morda bi se lahko sklicevala na gene in dejstvo, da je velik del družine nagnjen k debelosti, a večinoma svojo težo pripisujem svojemu življenjskemu slogu. Ne skrivam, da sem velika gurmanka in bližnje rada razvajam s peko peciva.«

Ženske naj oblečejo seksi perilo
Čustva in misli o temi, povezani s preveliko telesno težo, so se nabirali lep čas, in ko je imela dovolj, je v njej eksplodiralo. Sprejela je sebe točno takšno, kot je, brez oziranja na druge. »Na koncu je pomembno le, da smo mi srečni,« razmišlja sogovornica. Danes lepoto vidi v majhnih stvareh in pozornostih, v značaju in nasmehu osebe, ne več v zunanji podobi. »Marsikdo pozablja, kako pomembno je biti prijazen do sočloveka ali – kot so mene učili v otroštvu ‒ biti tiho, ko nimaš nič lepega za reči. Citat, ki si ga velikokrat rada izposodim, pravi, da ni treba, da te oseba privlači, da bi bil do nje spoštljiv. In prav to se mi zdi zelo pomembno.«
Kljub vsemu pa je bila zanjo velika preizkušnja samozavesti, ko se je odločila, da sprejme vabilo ene najbolj znanih slovenskih blagovnih znamk perila in zanje pozira. »Pred prvo kampanjo v spodnjem perilu sem bila zagotovo nekoliko nervozna, ampak se mi zdi, da ne toliko zaradi odvečnih kilogramov kot zaradi neznanega, nove izkušnje. Mogoče me je bilo malce strah, kaj bo to povleklo za seboj, a ne obžalujem ničesar. Ženskam, ki s težavo oblečejo seksi perilo, bi svetovala, da se večkrat same, gole ali morda v najljubšem kompletku sprehajajo in plešejo po stanovanju in se občasno pogledajo v ogledalo. Pozitivne afirmacije, recimo 'Stara, huda si!' in 'Uau, dobro si videti!', bodo zagotovo pomagale. Preverjeno,« nas opogumlja Nataša.

Težave z večjimi konfekcijskimi oblačili
Na sebi ne bi ničesar popravila. »Ne verjamem v nepravilnosti. Vsaka popolna nepopolnost, kot jim rada rečem, nas dela čudovite. Pa če govorimo o gubah, strijah, celulitu ali znamenjih. Vsak tak unikatni del našega telesa govori svojo zgodbo in zaradi njih smo tako posebni. Ljudje smo žal sprogramirani tako, da se radi dokazujemo drugim, tekmujemo in ugajamo. Gre za neke vrste potrditev, da smo dovolj dobri, lepi, sposobni. Upam, da bomo v prihodnosti vsi, ženske in tudi moški, ugotovili, da je pomembno samo ugajanje samim sebi. Verjamem v moč povezovanja žensk, ne tekmovalnost.« Bi bilo pa dobro, če bi bile med seboj v smislu večjih konfekcijskih številk tekmovalne trgovine. »V tujini so nekateri že razširili svojo ponudbo ali ponudili specializirane linije z večjimi številkami. Pri nas se to sicer še ne razvija v takšni meri in oblačila, večja od številke 46, smo večinoma primorani kupovati po spletu, saj je ponudba pri nas res okrnjena. Upam, da se to kmalu spremeni.«
Nataša, ki je ustvarila tudi projekt o pozitivni samopodobi, ki spodbuja ljubezen do sebe in uči sprejemanje lastnih napak, sicer v prostem času še vedno zelo rada poje, se ukvarja s štirimi kužki in uživa v spontanih izletih s prijateljicami. Za dušo si je med karanteno kupila zalogo platen in akrilnih barv ter začela ustvarjati. Njena največja razvada pa je telefon. »Priznam, preveč časa preživim na družbenih omrežjih pod pretvezo, da je to moja služba,« se nasmeji rdečelaska.