Dobra karma
Zvezde

'Smo družina, a tudi prijatelji,' o mami Vidi in očimu Franciju pravi sanjski moški

Avtor: Tjaša Platovšek, revija Zvezde-Lady

Skorajda ni osebe, ki v zadnjih tednih ne bi vsaj slišala za Gregorja Čeglaja. To je tisti sanjski moški, za katerim vzdihujejo dekleta, mu zavidajo fantje in bi ga vse mame imele za zeta. A ne le z videzom, gledalce si je pridobil tudi s prijaznostjo, simpatičnostjo in svojim načinom razmišljanja. Kar nekaj zaslug za to imata njegova mama Vida in očim Franci. Tudi njiju bomo zato tokrat spoznali v naši družinski zgodbi sanjskega Gregorja.

gregor čeglaj
Foto: Osebni arhiv

Čeprav je videti, da ima Gregor Čeglaj sanjsko življenje, ni bilo vedno tako. Kot je razkril že v oddaji, je šel skozi marsikatero težko in čustveno življenjsko preizkušnjo, ki jo je njemu in mami zadal njegov oče. »Zagotovo naju je z mamico ta izkušnja še bolj povezala. Že prej sva bila zelo povezana in sva super funkcionirala, po vsem tem, kar sva prestala, pa sva samo še bolj utrdila najino vez,« pravi Gregor. Pogumno sta šla naprej in našla srečo. Del njune družine je postal očim Franci, ki pa je vse prej kot le očim. Gregor se svojih začetnih druženj z njim spominja nekako tako: »Ko srečaš osebo, ki je zelo dobrosrčna, skoraj ni mogoče, da je ne bi sprejel. Zato sem ga zelo hitro vzel kot družino in ga imel za očeta, še posebno ker mi je znal stati ob strani v dobrem in slabem. Najbolj naju je povezalo to, da me ni nikoli obravnaval kot tujca, temveč kot sina. Tudi v družbi njegovih sinov ni nikoli delal razlike in mi je tako dokazal, da je vreden, da mu rečem oče in ne očim.«

Verjel je, da bo tudi zanj posijala luč
Kot otrok je bil Gregor zelo sramežljiv. »Bil je zelo motorično sposoben in veliko se je ukvarjal s športom. Bil je tudi pravi mehanik, vsako igračo je želel razstaviti in jo ponovno sestaviti. 'Šravfanje' je bilo njegova velika strast,« razkrije Vida. In še danes goji veliko ljubezen do avtomobilov in dirk, katerih pa se njegova mama prav nič ne veseli. »Vsakič ko se usede v dirkalni avto, mi požene strah v kosti,« priznava in dodaja, da je na sina najbolj ponosna zato, ker je kljub težkemu otroštvu ostal zvest sam sebi, se boril in vztrajal do konca. »In predvsem verjel, da bo tudi za njega nekoč posijala luč.«
Ta luč je zagotovo prav njihova družina. »Naš odnos je zelo spoštljiv, iskren in vedno si stojimo ob strani. Lahko bi rekli, da smo družina, a hkrati zelo dobri prijatelji. Seveda se kdaj tudi malo sporečemo, a vsa naša nesoglasja vedno rešujemo z dobro komunikacijo. Tudi veliko stvari radi počnemo skupaj, a najraje imamo sobotno jutranjo kavico ob 7. uri zjutraj na terasi, ki je postala že nekakšen družinski ritual.«

Sin po televiziji
»Ko je povedal, da so ga poklicali s televizije in da je izbran za vlogo sanjskega moškega, sva bila zelo ponosna. Če s svojo osebnostjo prepričaš veliko medijsko hišo, da si vreden, da nastopiš v tovrstni oddaji, je to namreč še dodatna potrditev, da sva ga lepo vzgojila. Glede mnenja za prijavo v šov pa naju ni nič vprašal, ker ko se Gregor odloči, se pač odloči,« se nasmejita Vida in Franci. In kako ga je zdaj spremljati po televiziji? »Sprva je bilo malo nenavadno, ker ga nisva navajena gledati prek TV-zaslona. Potem sva pa vsako minuto bolj uživala, ko sva spremljala oddajo. Zanimivo je gledati sina, kako se spoznava s puncami, ker tega nisva še nikoli videla. (smeh) Hkrati sva zelo ponosna, ker sva videla, da je pravi gentleman,« povesta zadovoljna starša. Pri Gregorju sta ponosna tudi na to, da ne dela razlik med ljudmi. »Za njega ni pomembno, ali si bogat ali reven, ali si vpliven ali ne, vsakega bo spoštoval in se do vsakogar obnašal enako.«
Sanjskemu Gregorju ni nikoli neprijetno v šovu, kljub temu da je vedel, da bodo kamere zabeležile vsako početje in da ga bodo spremljali starši. »Smo družina, ki se zelo veliko pogovarja in zelo odkrito, zato mi ni bil problem govoriti v šovu o vsem, tudi o nekih malo bolj specifičnih temah. (smeh) Sem pa v šovu to, kar sem v resnici, in tudi ko sem se poljubljal ali stiskal s katero od punc, nisem niti pomislil, kako bo to moja družina sprejela, ker so to vsakdanje stvari. V šovu ne počnem ničesar takega, da bi mi bilo lahko neprijetno,« pojasni. Se je pa tudi on moral navaditi gledati samega sebe po televiziji. »To je zelo težko. Predstavljal sem si, da se bom lažje gledal, ampak do konca šova se bom že navadil,« se nasmeji.

Skriti dobrodelnik
Vida in Franci priznata, da ju zdaj ljudje še pogosteje sprašujejo o sinu. Najpogostejše vprašanje pa je seveda, katero bo izbral. In kako sta onadva zadovoljna z njegovo odločitvijo, na katero bomo gledalci morali še malo počakati? »Gregor je odrasla oseba in ve, kaj je najboljše za njega in njegovo prihodnost. Kakor koli se je odločil, se je odločil pravilno. Midva pa sva tako ali tako najbolj zadovoljna takrat, ko vidiva, da je on srečen.«
Sta pa zato malo manj skrivnostna, ko z nami delita še eno zanimivost o njunem sinu: »Najbolj bi javnost presenetila novica o tem, da je zelo dobrodelen in dobrosrčen človek. Večina ljudi, ki ga vidi na družbenih omrežjih ali po televiziji, misli, da je samovšečen in aroganten, a ko ga enkrat zares spoznaš, ugotoviš, da ni tako.«
Pa Gregor? Ali obžaluje kakšno dejanje oziroma odziv iz oddaje? »V danih okoliščinah sem se odzval tako, kot sem začutil, zato ne obžalujem ničesar. Je pa res, da bi zdaj, ko vidim, kakšne so bile punce, ko mene ni bilo zraven, kakšno odločitev sprejel drugače. Katero, pa seveda ne bom nikoli povedal, naj ostane skrivnost,« odgovarja.
In ker Gregor ne skriva želje po tem, da si tudi sam ustvari družino in postane očka, nas zanima, kako misli, da bi se znašel v tej vlogi. »Težko rečem, kakšen bom, dokler dejansko ne bom v tej vlogi. Mislim pa, da bom strog in zelo ljubezniv oče.« Povsem jasno sliko pa ima o tem, katere vzgojne pristope iz svoje družine si želi nadaljevati: »Želim si natančno takšne odnose, kakršne imamo zdaj mi. Na prvem mestu je spoštovanje, brez katerega ne gre. Zelo pomembo je tudi, da je v družini prisotna komunikacija, zelo pa mi je pomembno tudi to, da si pomagamo takrat, ko nekdo potrebuje pomoč.«
Tudi Vida in Franci že komaj čakata na njegov naraščaj. »Seveda, na njegove male Čeglajčke že nestrpno čakava. Zavedava pa se, da se mora veliko stvari poklopiti, preden se odločiš za otroke,« sta razumna.
A ne glede na to, kdaj bo za Ljubljančana prišel pravi čas za družino, bo še naprej živel z najlepšo popotnico, ki jo je dobil od svoje družine: »Bodi dober do vseh, ker dobro se z dobrim vrača.«