Dobra karma
Zvezde

Prelomno leto za Ani Frece: poroka in nosečnost, zdaj pa je izvedela, da bo tudi teta

Avtor: Andreja Comino, revija Zvezde-Lady

»Od nekdaj sem v vsem skušala najti nekaj lepega. To mi je skozi življenje pomagalo, da sem ostajala pozitivno naravnana in optimistično zrla v prihodnost. Tako gledam tudi na letošnje leto. Za mnoge je bilo zelo težko, kajti epidemija jih je odrezala od prihodkov, drugi so zboleli, tretji okrevali brez svojih najbližjih in pa tudi naprej ostajajo v negotovosti,« pravi Ani Frece, ki kljub vsemu ostaja optimistka.

ani frece
Foto: rz

Zanjo pa je letošnje leto kljub številnim preizkušnjam eno najlepših v življenju. S partnerjem Romanom Križaničem sta najprej sredi pomladi tik pred začetkom karantene svojo zvezo potrdila pred matičarjem. Osemnajstega decembra je praznovala 35. rojstni dan, zdaj pa se že pripravljata na najlepše darilo, da njuna dvojina postane množina. Pevka ima namreč že vse pripravljeno za odhod v ljubljansko porodnišnico. Letošnje praznike pa bosta prvič v svoji zvezi preživela skupaj v Sloveniji.
»Letošnje leto je bilo res posebno, zame pa tudi čarobno. V preteklosti sem velikokrat poskušala načrtovati stvari, pa se je potem življenje odločilo in obrnilo po svoje. Zato sem se naučila bolj živeti v trenutku in ne delati velikih načrtov. Saj, nekaj že, preostalo pa sproti,« pripoved začne simpatična Ani, ki se je v srca televizijskih gledalcev zasidrala v šovu Znan obraz ima svoj glas, nato pa je prepoznavnost dobro unovčila, saj ljubitelje različnih glasbenih zvrsti razveseljuje v zasedbi Mjav in s šansonskim projektom Hotel za srečo. Njene misli te dni zaposluje prihod novega družinskega člana. December pa je tako ali tako njen mesec, saj praznuje tudi rojstni dan.

Skromni, a čarobni prazniki
»Od nekdaj imam rada praznike. Predvsem zaradi druženja. V moji mladosti je bil glavni decembrski dobri mož Miklavž, ki je najprej razveselil otroke, nato pa mu je malo pomagal še Božiček. Seveda z zelo skromnimi darili, saj nismo bili vajeni velikih obdarovanj. Vse leto smo otroci čakali in se veselili omenjenih decembrskih možakov, ki sta nam prinesla kaj malega. Toliko bolj tudi zato, ker nismo dobivali daril čez leto, kot je to običajno zdaj. Le za največje praznike. Spominjam se, da sem imela malo igrač, a so bile te kakovostne in so me spodbujale k vsakovrstni ustvarjalnosti,« pove Ani, ki ji je bilo domače pričakovanje praznikov všeč, saj so se takrat malo ustavili in se še bolj posvetili drug drugemu. Izmišljali so si najrazličnejše igre, si pripovedovali povesti in pravljice, kakšno zapeli. To ji je še danes ostalo v prijetnem spominu in bi rada prenesla tudi naprej. Materialno je bilo skromno, a duhovno tako bogato, da ji je za vse življenje dalo krasno popotnico.

Delovni decembrski vrvež
Prazniki njene zgodnje odraslosti pa so bili predvsem zaznamovani z delom. »Zadnjih nekaj let se spominjam divjanja z nastopa na nastop. Za druženje pa je zmanjkalo časa in energije. In čeprav imam veliko sorodnikov in prijateljev, se tudi ne spominjam, kdaj sem nazadnje praznovala svoj rojstni dan, saj za to preprosto ni bilo časa. Sicer pa imam svoj rojstni dan rada, saj se vsi spomnijo nate in ti namenijo kopico čestitk in lepih želja. Kaj ni to nekaj najlepšega?« je vesela Ani, ki za letošnji rojstni dan ni pričakovala nobenega darila, saj si bo najlepšega podarila kar sama, prste pa ima vmes tudi njen Roman. On je njen najboljši prijatelj, njena sorodna duša, ki jo podpira pri vsem, kar počne. Je najboljši moški, ki si ga je lahko le želela.
Odkar sta od letošnjega marca poročena, uživata v zakonu in ljubezni. Nekaj tednov po poroki je Ani še zanosila in ne bi si mogla želeti lepšega preostanka leta. Pretekli meseci so bili za zakonca precej naporni, saj sta se še preselila in se pripravljala na prihod novega družinskega člana. Za Romana, ki vodi turistično agencijo, pa je bilo leto polno izzivov, saj so mu odpadla vsa potovanja v daljne kraje, ki jih je pretekla leta zelo uspešno organiziral za ljubitelje drugačnih potepanj. Tako je lahko bil z ženo, ki se mu je v zadnjih letih večkrat pridružila na njegovih poteh po Aziji. V bistvu je letošnje leto tako drugačno, da je prvič po dolgih letih decembra v Sloveniji.

Nepričakovano skupaj
»Prej je vedno vodil turiste, jaz pa sem imela decembra največ nastopov. In tudi ne bi bilo smiselno, da bi jih odpovedala samo zato, da bi lahko šla z njim. Zato sva se čisto sprijaznila, da sva mnoge decembre preživela narazen. Tako sem bila tudi za letošnjega sprijaznjena s tem, da bo Roman odpotoval, kot je to počel zadnjih dvajset let, saj je to njegova služba, ki jo ima zelo rad, obenem pa jo tudi odlično opravlja, in da bom šla sama v porodnišnico,« pove Ani, ki tudi še ni svojega rojstnega dne praznovala z možem. Prejšnja leta ji je samo po telefonu čestital iz toplih krajev in ji po pošti poslal šopek, ki se ga je seveda zelo razveselila. Ravno tako pa tudi zdaj še ne ve, ali bo zaradi epidemioloških razmer Roman lahko ob njej v porodnišnici ali ne. Ne glede na to, kako bo, ona je v sebi čisto mirna in sprijaznjena s položajem.
Kljub spomladanski in zdajšnji ustavitvi življenja ji dela ni zmanjkalo. Nastopala je, kolikor so dopuščale razmere, tako ob zadnjem slovesu od pokojnih kot z Mjav in Hotelom za srečo. »Poleti sem imela kar veliko nastopov, tudi porok, ki niso odpadle. Nedavno sem še snemala za nov album, ki ga bom dokončala takoj, ko se bom po porodu dobro počutila. Lotila pa sem se tudi priprav vsega potrebnega za prihod novega družinskega člana. Veliko stvari sem naredila kar sama: od mobilnega vrtiljaka za nad otroško posteljico do venčkov, voščilnic, okrasitve doma … Malo sem se le počutila izgubljeno, ker ni bilo šole za starše. Vem, da je na spletu pa tudi v knjigah obilo vsebin o pripravah na prihod otroka, vseeno pa se mi zdi prijazneje, če lahko o vsem, kar te zanima, nekoga vprašaš, da se ne prestrašiš po nepotrebnem vnaprej. Zase in za dojenčka sem kupila zelo malo oblačil. Zredila sem sem pičlih devet kilogramov in so mi bila prav skoraj vsa 'normalna' oblačila, nekaj so mi jih posodile prijateljice. Tudi za dojenčka. Ker otroci zelo hitro rastejo in vse prerastejo, zelo zagovarjam, da si izposojamo obleke zanje. Tudi sama jih bom takoj, ko jih ne bom več potrebovala, z veseljem dala naprej,« pove Ani, ki te dni nestrpno čaka, da bo postala še teta. Njen brat se je namreč poročil le malo za njo, kmalu pa je domače razveselil, da bo tudi on postal očka. Letošnji prazniki bodo v matični Frecetovi družini res veseli. Vprašanje pa je, kdaj se bodo uspeli v živo veseliti vseh teh lepih dogodkov. Ani upa, da bodo kmalu dovoljena potovanja v druge občine, da jo bodo lahko obiskali njeni domači in da bosta z Romanom lahko šla tudi iz Ljubljane, kjer sta zdaj, v njene ljubljene domače Liboje, na katere ima tako lepe spomine. Da si bodo voščili in se objeli še v živo.