Dobra karma
Zvezde

Nace Junkar Odkrito spregovoril o bolezni in umiku z odrov

Avtor: Aleš Rod

Le kdo ne pozna legendarnega Naceta Junkarja (61), ki nam je postregel s pesmimi, ki ne bodo nikoli potonile v pozabo.

Nace Junkar je v svoji glasbeni karieri do zdaj nastopil že na več kot 700 dobrodelnih prireditvah.
Foto: Aleš-Rod

A pred leti so njegovi nastopi usahnili in pri ljudeh sprožili plaz ugibanj, zakaj se je to zgodilo. Nace Junkar nam je pojasnil, zakaj je pred leti nehal nastopati.

A v decembru, mesecu pričakovanj in obdarovanj, bodo lahko gledalci znova uzrli Naceta Junkarja prek televizijskih sprejemnikov ter prisluhnili njegovemu glasu, glasu, kot ga ima le on.

Zakaj ste se pred leti umaknili in nehali nastopati?

Umaknil sem se zaradi bolezni, saj sem leta 2002 zbolel za depresijo.

Kakšni so bili prvi znaki?

Leta 2001 sem že čutil, da nekaj ni v redu, a nisem vedel, kaj. 2002 je bilo čudno leto. Po smrti očeta junija 2002 sem še nastopil na 25. obletnici festivala Melodij morja in sonca. Pozneje se mi je pojavila močna alergija na cvetni prah. Na splošno sem postal nekako čuden. Na oknih sem zagrnil zavese, nisem se odzival na telefonske klice ... Mislil sem, da sem bolan. To je trajalo približno tri mesece. Takrat nisem šel niti na predstavitev svoje plošče Marijinih pesmi ob 750-letnici Kostanjevice na Krki.

Kdaj se je stanje stabiliziralo in umirilo?

Sprva sem se držal doma. Pozneje sem prosil, da me sprejmejo v bolnišnico Golnik, da bi ugotovili, kaj je narobe z menoj, saj sem mislil, da je povezano z alergijo. Opravili so vse mogoče preiskave, a niso našli vzrokov za moje zdravstveno stanje. Sčasoma se je stanje umirilo in v službo sem lahko odšel šele 2. novembra tistega leta.

Kdaj so vam diagnosticirali depresijo?

Tri mesece nisem vedel, kaj mi je. Po treh mesecih je prijateljica Biserka, ki je psihiatrinja, ugotovila, da me muči depresija. Predpisala mi je antidepresiv, ki bi ga moral jemati od tri do šest mesecev, a sem ga po mesecu dni nehal jemati, saj se mi je stanje popravilo. Decembra 2002 sem se počutil čudovito.

A težav z depresijo takrat žal ni bilo konec, mar ne?

Ko se mi je stanje popravilo, sem bil prepričan, da sem ozdravel. A sem po dveh mesecih znova obiskal psihiatrinjo, saj se mi je stanje znova poslabšalo. Tako je februarja ali marca, ne vem natančno, sledila hospitalizacija v Centru za mentalno zdravje v Mostah. Skupno sem bil med letoma 2003 in 2007 šestkrat hospitaliziran. Hospitalizacije so trajale različno, od tri do sedem tednov. Na začetku mi niso dovolili izhodov, pozneje so mi jih odobrili, da sem lahko med hospitalizacijo odšel domov do bolne matere. Po smrti očeta se je mami namreč zdravstveno stanje poslabšalo, zbolela je za revmatizmom. Mama je umrla 1. junija 2008 za posledicami sepse, ki se je razvila iz otiščanca.

Med vašo boleznijo vas je neki dogodek še dodatno prizadel, mar ne?

Najhuje mi je bilo, ko sem v času, ko me je mučila depresija, konec poletja na Trubarjevi srečal Maria Galuniča in mu rekel, Mario, poglej, tvoja oddaja je edina, ki bi bila primerna za to, da ponovno nastopim na odru. Psihiater mi je namreč svetoval, da bi bilo za moje zdravje dobro, če bi znova kje nastopil. Mario mi je takrat odvrnil, da mi nič ne obljubi, da ga naj pokličem, ko se bodo oddaje znova začele. Ko so se oddaje začele, sem ga poklical. Rekel mi je, da me bo tajnica poklicala takoj, ko bo snemanje naslednje oddaje. To se je ponovilo trikrat, nato ga nisem več klical. Zamerim mu kot človeku, ki ni hotel pomagati nekomu, ki je bil psihično zelo bolan in bi mu to zelo pomagalo! Nasprotno, po tem dogodku se mi je stanje še poslabšalo! Mario me tudi nikoli ni povabil v svojo oddajo. Malce nerazumljivo se mi zdi, da me je Mario, ko sem bil gost na koncertu Helene Blagne, napovedal kot največjega pevca. Medtem ko je med vsakoletnimi televizijskimi prenosi festivala Melodij morja in sonca Mario pristopal k izvajalcem, ki so nastopili v preteklosti na tem festivalu, med drugim tudi k Heleni Blagne, k meni, dvakratnemu zmagovalcu, ni pristopil nikoli. Še novinarji in fotografi so se čudili nad tem.

Poleg depresije so vam praktično bolj kot ne po naključju v glavi odkrili še anevrizmo, mar ne?

Večkrat so mi slikali glavo, enkrat pa so uporabili kontrast, ki je pokazal anevrizmo. To je bilo leta 2014. Prvotni način operacije ni bil izvedljiv, saj se je med posegom pokazalo, da imam v malih možganih neko napako od rojstva, ki je ta način operacije preprečevala. Druga operacija je bila k sreči uspešna. Po okrevanju sem prvič znova nastopil v Piranu na Tartinijevem trgu.

Kakšno je vaše trenutno zdravstveno stanje?

Niha. Na začetku sem moral jemati zelo močna zdravila, zaradi česar je tudi delo v operi postalo čedalje težje zame. Po tem tudi na televizijo nisem več želel. Po operaciji in depresiji ne zmorem imeti velike frekvence nastopov. Izredno me sproščata vožnja in kuhanje. Priznam, da močna zdravila človeka spremenijo in name so vplivala zelo slabo.

Srečno, Nace, veselimo se vaših letošnjih decembrskih nastopov.