Dobra karma
Zvezde

Ana Klajšnja: 'Če bi imela še enega otroka, bi se bolj posvetila tudi sebi.'

Avtor: Carmen Leban, revija Zvezde-Lady

Žensko s toliko energije, kot je ima baletna plesalka Ana Klašnja, le stežka najdemo. Čeprav je pred kratkim proslavila okroglo obletnico, se še vedno lahko kosa s kolegicami, ki so skoraj pol mlajše od nje.

Ana Klašnja
Foto: Revija Zvezde

Je pa Ana tudi mama in partnerica, ki ji družina pomeni največ na svetu. Priznava, da materinstvo ni prav preprosto in je zato potrebno odrekanje, a niti za minuto ji ni bilo žal, da je postala mama malemu Jaši, ki šteje že štiri leta. Ob tem pa še razkrije, da ima zdaj samo službo in družino, za konjičke in prijateljice pa ji trenutno ostane zelo malo časa.

Za baletke je izjemno težko po porodu priti nazaj v vrhunsko formo. »Priznam, da je bilo tudi mene strah, ali se bom še lahko vrnila v formo, ali bom zmogla. Delo balerine ni prav preprosto in zahteva veliko fizične pripravljenosti, gibčnosti in marsičesa drugega. Na delo sem se vrnila že pet mesecev po porodu in tega nikoli več ne bi ponovila. Raje bi ostala doma z otrokom do konca porodniškega dopusta in uživala vsak trenutek z dojenčkom,« pravi Ana Klašnja. »Tako pa sem velikokrat na vajah odmor, pa čeprav je trajal le deset minut, izkoristila, da sem skušala zapreti oči in se malo spočiti. Nisem spala ponoči, nisem spala podnevi. Ko sem bila prosta, sem želela čas preživeti s sinom. Med nosečnostjo so mi mnogi pripovedovali, kako bo, a tega nisem jemala resno, saj si česa takega enostavno ne moreš predstavljati. Če bi imela še enega otroka, bi se bolj posvetila tudi sebi in kariero definitivno za leto dni postavila na stran. Ko je bil Jaša star leto in pol, je na božično noč prvič spal do jutra, podaril nama je eno noč in potem smo se spet vrnili v stare tirnice nočnega zbujanja. Zdaj je neizmerno lepo, ker spi, za kar sem zelo hvaležna. Tisti starši, katerih otroci ponoči spijo, si niti predstavljajo ne, kako je hudo. Jaša zdaj sicer ne gre v posteljo ob osmih zvečer, temveč okrog pol desetih, in potem je mir, dokler okoli sedme zjutraj ne priteče k nama v posteljo, kjer si včasih privoščimo še kakšno urico spanja. Ker začnem z vajami šele ob desetih, je to izvedljivo. Priznam pa, da si premalokrat vzamem čas zase ali pa za naju z Miho, da kam greva. Rada imam dogodke, predstave, takšna in drugačna druženja s prijatelji, pa skoraj nikamor več ne grem. Miha mi velikokrat reče, naj grem ven s prijateljicami in se zabavam. Rada bi ostala po predstavi z družbo, se malo pogovorila, zabavala, a mi je počitek preveč pomemben.«
Ana pravi, da je družina ena od njenih velikih ljubezni in da živi za njo in balet. »Potem ko sem končala srednjo baletno šolo in gimnazijo, sem se vpisala na FDV, a sem po treh letih študij opustila, ker sem imela toliko dela z baletom. Takrat sem razmišljala, da bi bilo v redu, če bi imela še kakšno drugo izobrazbo in bi si po končani baletni karieri lahko poiskala kakšno službo. Ko sem bila stara dvajset let in mi je sodelavec Anton Bogov rekel, da pri 26 letih ne bom mogla po prežurani ali neprespani noči na vaje, mu nisem verjela, a zdaj vem, da je to res. Vseskozi sem tudi jaz, tako kot večina žensk, imela željo, da bi si ustvarila družino, in ko sem izvedela, da prihaja dojenček, sem bila neizmerno srečna. Zdaj ne živim samo zase, zdaj sta Jaša in Miha del mene. Lepo je biti starš, pa čeprav naporno.«
Ana je pred kratkim dopolnila štirideset let, a se niti zaveda ne, kako so ta leta hitro minila. »Ponosna sem, da še vedno plešem glavne vloge, vsaj tri ali štiri na leto, kar je v našem poklicu redko. Imam sicer sodelavko, ki je stara 44 let in tudi mama, pa je še vedno v odlični formi. Vse to pa je z leti veliko težje. Strah te je, da ne bi zmogel, strah te je poškodb, ki me že vseskozi pestijo. Nekatere so že kronične, ker jih nisem temeljito sanirala, in zato se ponavljajo, a to je del mojega poklica in s tem sem se sprijaznila. Vesela sem, ker me Miha razume, saj je tudi sam plesalec in dobro ve, kako naporen zna biti ples. Če je prehudo, se lahko pogovorim z njim, saj me je vedno pripravljen poslušati, mi svetovati, kolikor je v njegovi moči. Kljub temu sem hvaležna, da lahko plešem kot vrhunska balerina, čeprav se zavedam, da bo kariere enkrat konec in se na to v sebi počasi pripravljam. Seveda potem ostanejo še vedno stranske in manj zahtevne vloge. Balet je moje življenje in v svoj poklic in vloge vložim neizmerno ljubezen. Mislim, da je ravno to recept, da sem še vedno tako vitalna in vztrajam. Ljubezen do plesa je tisto, kar me drži pokonci in zato zmorem.«
Baletne plesalke so izjemno vitke in zato je večina prepričana, da je tudi Ana vedno na dieti. »V mladosti sem res bila. Odkar pa sem mamica, pojem ogromno, saj sem nenehno v akciji, tako doma kot v službi. Zdaj doma pojemo veliko več krompirja, testenin, kruha, pohančkov, pa špinače, korenja … Pogrešam pa svežo zelenjavo. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje pojedla ogromno skledo solate, zato se z Miho včasih odločiva, da za naju narediva nekoliko bolj zelenjavni obrok.«
Z otrokom se je njeno življenje korenito spremenilo. »Zdaj razmišljam o tem, na kateri hrib bomo šli, kje so lepa igrišča, kjer bi se Jaša zabaval … Ja, zdaj so prioritete drugje. A ti naši mali otroci so najbolj iskrena, ljubeča bitja in hvaležna sem, da mi je dana ta izkušnja.«