Dobra karma
Počutje

V razmislek vsem, ki nakupujete: Kratka zgodba o prodajalcu jajc

Avtor: Staša Horvat - Stasha, avtorica knjige Čarobne zgodbe

Nekega dne se je bogata gospa sprehajala po tržnici …

nakupovanje
Foto: profimedia

Na tržnici je gospa zagledala starega gospoda, ki je prodajal jajca. Pristopila je, si ogledala jajca in vprašala: »Za koliko jih prodajate?«
»Petindvajset centov po jajcu,« ji je odgovoril starec.
»Vzamem pet jajc za en evro ali pa nič,« mu je rekla bogata gospa.
Starec je dejal: »Vzemite. Bolje en evro kot nič. Danes tako ali tako nisem prodal še nobenega.«
Gospa je vzela jajca za ugodnejšo ceno in se odpravila s tržnice z občutkom zmage. Počutila se je, kot da je nekaj velikega pridobila. Sedla je v svoj novi avto in se odpeljala v priznano restavracijo. Tam si je s prijateljico privoščila obilno kosilo, pri katerem sta veliko hrane pustili. Račun je znašal 92 evrov. Gospa je lastniku restavracije izročila bankovec za 100 evrov in mu rekla, naj drobiž obdrži. Za bogatega lastnika restavracije to ni bilo nič neobičajnega.
A spomnimo se na revnega prodajalca jajc na tržnici.
Zakaj imajo ljudje potrebo po tem, da kažejo svojo moč, ko kupujejo pri tistih, ki že tako imajo vsega dovolj?
Zakaj bi bili radodarni do tistih, ki naše radodarnosti ne potrebujejo, in se pogajali za ceno tam, kjer še kako potrebujejo našo pomoč in podporo za golo preživetje?
Če nenehno kupujete stvari od ogromnih korporacij in multinacionalk, s svojim denarjem omogočate bogatim, da si kupijo še četrto ali peto hišo na morju, jahto ali letalo.
Ko pa kupujete od majhnih, družinskih in lokalnih podjetij, pa pomagate majhnim ljudem; da lahko hčerka v družini obiskuje plesni tečaj, da lahko sin dobi nogometno žogo, ki si jo močno želi, da lahko oče in mati položita hrano na mizo ter plačata položnice in se ob tem ne sprašujeta, ali bodo imeli dovolj do konca meseca.
Vsakič, ko nekaj kupite, s svojim denarjem nekoga podprete in prispevate k njegovemu uspehu.
Ko boste naslednjič nakupovali, pomislite na to.