Počutje

Našim hormonom le mi lahko omogočimo promet brez zastojev

Avtor: Barbara Tavčar

O pomembnosti dihanja sem že pisala, saj gre za pomembno področje, ki si zasluži več, kot le eno objavo, zato se jo bom dotaknila večkrat, tudi tokrat.

barbara tavčar
Foto: dk

Če vajo, ki sem jo opisala v članku Dovolite mi, da vas z dihom popeljem v 'reset' redno izvajate, potem zagotovo že čutite njene pozitivne učinke.
V želji, da bi (p)ostali čim bolj zdravi, včasih posežemo po instant rešitvah, ki pa nikoli ne pripeljejo do celovite in dolgoročne rešitve. Body tehniki, katero prakticiram že več kot 15 let, popolnoma verjamem ravno zaradi njene izobraževalne note.
Povezanost sistemov
Vsakič znova kretnja, v katero uspem združiti vse principe in aspekte delovanja našega organizma, postane zdravilo, saj z njo odkrivam del sebe, svoje zmožnosti in prepreke, pa seveda tudi svoje potenciale. Danes vas povabim k globljemu raziskovanju svojega telesa. Dotaknimo se nevrološkega sistema in njegove povezanosti z imunskim. Ko ste šibkega zdravja, ali kdaj pomislite, da je narušeno zaradi preobremenjenega nevrološkega sistema? Novejše raziskave so pokazale, da živčni sistem uporablja hormone nadledvične žleze, kot del komunikacijske poti med hrbtenjačo ter imunskim sistemom, kar pa lahko obremenilno deluje na številne imunske celice. V zdravem telesu nadledvične žleze, v katerih se izločajo tako imenovani »stresni hormoni« (npr. kortizol), nadzorujejo tako živčni sistem, kot ustrezen center za nadzor hormonov.
Ker ima vsak hormon v telesu točno določeno nalogo, je za njegovo optimalno delovanje in učinek pomembno, da se izloča v ravno pravi meri. V nasprotnem se ravnovesje najprej poruši na lokalnem področju, nato na organu, ki ga nadzoruje, slej ko prej pa simptomatika preide tudi na naše fizično telo. Če torej poskrbimo za dobro kondicijo živčnega sistema, bo komunikacijska pot lažje tekla, naš imunski sistem bo dobro odziven in naše počutje optimalno. Podobno, kot si nihče od nas v poletnem času med potovanjem na najljubšo morsko destinacijo ne želi zastojev na avtocesti. Zastoj podaljša potovanje, na cilj pa pridemo utrujeni in z manj energije.
Kaj torej storiti, da bo nevrološki sistem avtocesta brez zastojev? Odgovor se skriva v naslednjih korakih:

Prakticirajte prisotnost v tem trenutku
Način življenja preveč obremenjuje naš mental. Ves čas razmišljamo o stvareh, ki so se nam že zgodile in pričakujemo, kaj se nam bo. Na ta način mental ostaja podhranjen informacij iz telesa, ki jih za povezanost nujno potrebuje. Uporabite vsa svoja čutila, da bi dobili čim več informacij iz telesa. Priporočam vam naslednjo vajo:
Udobno se usedite. Pričnite z dihanjem. Poskusite začutiti, kam vse ta dih potuje. Kateri del, področje telesa je bolj pretočno in kje čutite blokado. Nato poslušajte svoj srčni utrip. Je hiter, počasen, neenakomeren? Postavite svoje roke na poljubni del telesa. Kakšna je občutek vaših dlani na telesu, je dlan topla ali hladna? Prepričana sem, da znotraj te kratke vaje nimate prostora razmišljati o ničemer drugem, kot o odzivih svojega telesa. Naredite to večkrat dnevno, vedno takrat, ko čutite padec koncentracije, se počuti utrujeni in vaša energija pada.
Vzpodbudite delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, ki vzpodbuja procese obnove in vas umirja
Parasimpatično živčevje izvira iz možganskega debla ter križnega dela hrbtenjače. Dejaven je takrat, ko telo miruje. Zanj je ključno dobro tudi dobro in kakovostno spanje. Njegovo delovanje je pomembno pri uravnavanju številnih tkiv, odlično se odziva na toploto.
Za njegovo stimulacijo priporočam, da segrejete dlani in jih položite na zadnji del lobanje ter križnico. Tako si lahko privoščite nekaj minut sproščanja v ležečem ali sedečem položaju. Za še boljši celoten učinek med vajo pozornost usmerite na to, kako se telo ob stiku z vašimi dlanmi ter toploto, odziva in počuti. Ne pozabite na umirjeno dihanje, kjer je faza izdiha počasna in če se le da daljša od vdiha.
Za optimalno prehrano vseh segmentov hrbtenice, vključno z diski in živci, naj bo njeno gibanje v vseh smereh
Tri glavna osnovna gibanja hrbtenice se izvajajo v treh ravninah. V frontalni ravnini izvajamo vsa gibanja hrbtenice v stran, v sagitalni ravnini se izvajajo kretnje predklonov in zaklonov, kombinacijo vseh teh gibanj (rotacija) pa izvajamo v transverzalni ravnini.