Dobra karma
Počutje

Kar občutimo v maternici, nas zaznamuje za vekomaj

Avtor: Igor Štrucelj

Znanost v zadnjih desetletjih potrjuje vedenja ljudi, ki se s človekom ukvarjajo na duhovni in energetski ravni: da se v zarodek in dojenčka vtisnejo vsa stanja, ki so v njegovi bližnji in daljni okolici.

maternica
Foto: dreamstime

Ker smo v maternici ter v prvih tednih in mesecih naših življenj na nek način tabula rasa – nepopisan list, se impulzi iz okolja vtisnejo v naš živčni sistem, v naš celoten ustroj, kar kasneje tvori našo zavest in podzavest.
Če je okolje prijazno, harmonično, varno in ljubeče, se bo naš notranji svet napolnil s temi občutki. In obratno: če je naše okolje stresno, napeto in nasilno, se bomo znotraj sebe počutili nesprejete, ogrožene in neljubljene, kar bo v nas sprožilo večje posledice, kot se tega zavedamo.
Že v maminem trebuhu smo torej zelo občutljivo bitje, ki vase srka vse njene in očetove občutke oziroma stanje v odnosu med njima. Reakcije iz okolice na nas vplivajo neposredno in zelo globoko ter nas zaznamujejo za vse življenje.
KRHKI DOJENČEK
Naša miselna, duševna, čustvena in osebna podlaga se zgradi nekje do petega leta starosti. Do takrat se v nas ustvari baza osebnosti; kako delujemo v življenju, kako se odzivamo na notranje in zunanje okoliščine; kako dojemamo denar, odnose, svoje zdravje in tako naprej.
In kaj se vgradi v našo (pod)zavest? Vase ves čas sprejemamo stvari, ki jih mislita, čutita in doživljata naša mama in oče, oziroma dinamiko, ki je doma v družini.
Dojenček je najbolj krhko, senzitivno, čuteče bitje na Zemlji. Čuti in zaznava čisto vse, kar se dogaja v njegovi okolici. Predvsem pa stanje mame, očeta in vzdušja v družinskem okolju.
Ves čas našega bitja občutimo notranja stanja mame in očeta; vse, kar doživljata, predvsem pa kako se soočata z izzivi življenja in ali sta v stiku s svojim notranjim svetom.
Ali je oče ljubil in poznal samega sebe – ali je v polnosti živel svojo moškost, očetovstvo? Ali je bila vaša mama žalostna, nesrečna? Ali jo je vaš oče ljubil in ji izkazoval ljubezen na fizičen, čustven in srčen način? Ali se je počutila osamljeno, obremenjeno, ali je morala ves čas delati, da je preskrbela svojo družino?
Ali je mama ljubila samo sebe – ali je v polnosti živela svojo ženskost, materinskost?
Vsako področje ali vsak aspekt življenja, ki nam v življenju lahko povzroča izzive ali težave, lahko izvira iz najzgodnejšega obdobja življenja.

dojenček 1.jpg
dojenček
Dreamstime

POSLEDICE  
Glavne posledice, ki se zgodijo v tem obdobju, so:

Velik del nas se odcepi od naše osebnosti oziroma naše zavesti
Deli nas, ki se počutijo ogrožene, nesprejete in nezaželene, doživljajo ta stanja kot največji teror, bolečino in osebni pekel. Zato se prek naših obrambnih mehanizmov odcepijo in gredo ven iz telesa in zavesti.
Velik del nas otopi, ohromi, »zamrzne«
V našem telesu se senzorji za čutenje, zaznavanje ter stik z notranjim in zunanjim svetom prekinejo. Ne želimo več čutiti, saj je bilo čutenje preveč boleče, preveč nevarno in neprijetno.
Ustvarijo se podzavestni programi
S tem se ustvarijo podzavestni programi, ki pravijo: »ni varno čutiti, saj je okolje nevarno in neprijetno«; »če bom čutil, bom umrl, saj je bolečina prevelika«.
Potlačimo veliko delov nas samih
S tem, ko zaradi notranjih bolečin odrežemo veliko delov nas samih in otopi večji del naše sposobnosti čutenja, se odrečemo tudi resničnim delom nas samih. Njihovo mesto zasedejo umetni deli oziroma naš ego.
Ko otopimo svoja čustva in občutke, zapremo svoje srce, kar dušo prikrajša za stik z našim božanskim delom. Odstranimo svojo resnično identiteto, resnico o tem, kdo in kaj dejansko smo.
Ustvarimo umetne dele nas samih – maske
Na mesto resnične identitete stopijo naše maske, neresnični deli nas samih, ki prevzamejo vodstvo v našem življenju.
Namen naših življenj je, da se osvobodimo starih načinov dojemanja in delovanja, ki smo jih prevzeli od staršev, prednikov, okolice in družbe.
Zdravljenje in ozaveščanje posledic iz obdobja nosečnosti in zgodnjega otroštva je lahko velik izziv, saj takrat nismo imeli razvitega razuma in zavedanja, kot ga imamo nekaj let kasneje. Takrat nismo bili nič drugega kot bitje čutenja; ko smo čutili in zaznavali vse okoli sebe, naš razum pa se še ni razvil, zato nismo bili sposobni procesirati impulzov iz okolja.

GLOBOKI ZAPISI

Kar nas zaznamuje do petega leta, gre neposredno v našo najglobljo podzavest. Ko odraščamo, se ranih izkušenj ne spomnimo, pa vendar so zapisane globoko v naših celicah in kosteh ter iz podzavesti vodijo naša življenja. Zato je do njih zelo težko dostopati prek razuma oziroma razmišljanja. Do teh delov lažje dostopamo prek energetsko-fizično-čustvene prakse, ki med drugim vključuje dihalne vaje, energijo, zavedanje teh področij; zaznavanje in čutenje, ki presega 3D-realnost – sposobnost dovoliti in zaznavati podzavest, intimo in notranjega otroka.

Vzroke in posledice človeške narave in posledično družbenega stanja najbolj nazorno prikazuje dokumentarni film V maternici (In utero), ki se nekajkrat na mesec predvaja tudi v slovenskih kinematografih. Naslednji ogled je 10. decembra ob 20. uri v ljubljanskem kinu Bežigrad.