Magija

Pustimo si živeti – kar vidimo, ni realnost

Avtor: Katja Mihelčič - Kami

Egocentrična naravnanost je ljudi dobesedno preplavila. Vse se ves čas vrti samo okoli našega pogleda na življenje. Premalokrat pa se zavedamo, da to kar vidimo, doživljamo in zaznavamo mi sami, ne predstavlja celotne realnosti.

ženska
Foto: profimedia

»Realnost«, ki jo vidimo mi, je popolnoma drugačna od realnosti kateregakoli drugega človeka. Veliko lažje bi bilo, če bi se ljudje zavedali, da je celoten obstoj prepleten z neštetimi realnostmi, ki so si med seboj enakovredne. Zato je popolnoma nesmiselno, da bi kogarkoli, poskušali prepričati, da je to, kar vidimo mi, bolj resnično/pravo, kot to kar vidi/čuti nekdo drug.

Odcepimo se

Popoln nesmisel je torej, ko se ljudje na vse pretege trudimo dokazati, kaj naj bi bilo resnično in kaj ne. Kdo ima bolj prav in kdo narobe. Ni neke splošne realnosti, ki bi veljala za vse. Ključno je torej, da se osredotočimo na svojo realnost in na kreacijo le-te. Svojo realnost torej lahko kreiramo po lastnih željah. Pomembno pa je, da se najprej odcepimo do realnosti, ki smo jo nezavedno povzeli nase. Ta realnost je sestavljena iz številnih »resnic«:

- ki so nam bile privzgojene skozi otroštvo,

- so se vzorčno prenesle skozi vezi prednikov,

- izhajajo iz izkušenj prejšnjih življenj

- smo jih posrkali iz energije kolektive

- itd.

Pri odcepitvi od vseh teh resnic, pa je ključnega pomena, da si jih sploh dovolimo videti.

Spuščanje nazaj

Največji problem je v tem, da ljudje slepo živimo določene »resnice«, za katere sploh ne vemo, od kje izhajajo oziroma, kako so postale del naše realnosti. To, da se nam neka »resnica« zdi samoumevna, pomeni, da smo z njo zgolj zaslepljeni in je resnično ne vidimo oziroma ni v polju našega zavedanja. Ko določene resnice vidimo, jih lahko sočutno začnemo opuščati z zavedanjem, da niso naše in ne predstavljajo del naše realnosti.

Zavedajte se tudi, da se vam proti nobeni »resnici« ni treba boriti, niti jo zatirati. Zgolj sočutno se zavedajte, da obstaja, vendar ne želite več, da je sestavni del vaše realnosti. To resnico nato zgolj spustite nazaj v obstoj (kamor tudi spada) in vanjo ne usmerjajte več energije. Določena vaša resnica je živa, dokler vanjo usmerjate energijo in pozornost oziroma dokler se v njej nezavedno vrtinči vaša energija, ki je tam obtičala.

Pri opuščanju »resnic« gre torej za neke vrste osvobajanje vaše energije, ki se zavedno ali nezavedno vrtinči v določeni »resnici«, določenih vidikih »realnosti«. Zavedajte se tudi, da noben vidik realnosti ni vaš - ne pripada vam. Gre zgolj za izkušnjo obstoja, skozi katero se vi in vaša bit izkušate – skozi to izkušnjo, vi kot duša zgolj zaplavate. Šele ko ste osvobojeni naučenih realnosti, ki ste jih nase povzeli nezavedno (skozi otroštvo, kolektivo …), lahko resnično in svobodno začnete s kreacijo svoje realnosti.