Dobra karma
Čustva

Zakaj toliko ljudi težko verjame v mantre? Ker so tako ...

Avtor: sn

Duhovni obrazci, ki se v različnih verskih tradicijah prenašajo iz dobe v dobo, se imenujejo mantre. Največ jih obstaja v sanskrtu, klasičnem jeziku hinduizma.

mantra in rožni venec
Foto: Profimedia

Mantre kot duhovna vodila, besede ali vibracije tistemu, ki jih izvaja, omogočajo osredotočenje na eno samo misel.

Tisti, ki mantro uporabljajo, priklicujejo njeno moč, da bi jih pomirjala in zdravila, zato jo tiho ponavljajo tako pogosto, kot le morejo. Vlogo pa imajo tudi v verskih obredih za pridobitev bogastva, izognitev nevarnosti ali odstranitev sovražnika.
Mantre so se razvile v indijskem vedizmu, nato pa so se uveljavile kot ena osrednjih prvin hinduizma ter pogosta praksa v budizmu, sikhizmu in džainizmu. Uporaba manter je danes splošno razširjena tudi v številnih duhovnih gibanjih, ki temeljijo ali so se razvila iz praks vzhodnjaških religij.

UČINKI
Ponavljanje mantre zveni tako preprosto, da večina ljudi težko verjame, kako učinkovito je, dokler sami ne poskusijo. Mantra nas namreč vsakič znova popelje globlje v zavest in bliže ljubezni in zavedanju.
S preprostim ponavljanjem mantre dosežemo velike spremembe. Napetosti v telesu, zaradi katerih se pogosto pritožujemo in se slabo počutimo, izginejo. Odkrijemo tudi, da je resnično zdravje več kot to, da nismo bolni. Poleg tega utrdimo svojo voljo, kar pomeni konec odvisnosti, ki so nas morda zasužnjevale dolga leta. Razrešimo notranjo razcepljenost in odkrijemo, kakšni so naši cilji, zato postanemo dobrodejna sila v življenju, in ne (kot smo občasno vsi) nekakšno breme na zemlji. Izborimo si dostop do svojih notranjih darov – poguma, trpljenja, sočutja, ki so še zaklenjeni v nas.
Veliki mislec Eknath Easwaran v ponavljanju mantre vidi še več: »Z mantranjem se razcvetijo vsi naši odnosi; ljubimo in smo ljubljeni. Postopoma, če jo pogosto ponavljamo, mantra pronica v nas in popolnoma preoblikuje našo zavest.«

ZNAMENITI OM
Zlog Om velja za najbolj znano mantro. Je sveti zvok in duhovni simbol v hinduizmu, ki pomeni bistvo končne resničnosti, zavesti ali atmana. To je zlog, ki se uporablja bodisi samostojno bodisi pred mantro v hinduizmu, budizmu in džainizmu.
Om je tudi pomemben del ikonografije, najdene v rokopisih, templjih, samostanih ter duhovnih umikih v hinduizmu, budizmu in džainizmu v starodavnih in srednjeveških obdobjih. Simbol ima duhovni pomen v vseh indijskih dharmah, vendar se pomen in konotacije Om razlikujejo med različnimi šolami znotraj te in različnih drugih tradicij.
Zlog pogosto najdemo na začetku in koncu poglavij v Vedah, Upanišadah in drugih hindujskih besedilih.
To je sveto duhovno nagnjenje, ki je nastalo pred in med ponavljanjem duhovnih besedil ob obredih, včasih pa med meditativnimi in duhovnimi dejavnostmi, kot je joga. 

Prav po zaslugi joge, ki jo zadnja leta po svetu vadi vse več ljudi, so tudi mantre spet zaživele. A tisti, ki jo ponavlja, naj ne omalovažuje osnovnega pravila: mantre nikoli ne ponavljamo v prazno, kajti vsaka ponovitev ima nov pomen in nas popelje bliže bogu.

Ni pomembno, kje živite, kaj delate in koliko ste stari, ste akademik ali delavec, ste zdravi ali bolni – vedno si lahko pomagate z mantro.