Dobra karma
Čustva

Spregledamo šele, ko razkrinkamo slepila vsakdanjega življenja

Avtor: Marjetka Jeršek, pisateljica

Skoraj ga ni med nami, ki si ne bi želel imeti jasnega pogleda, ki predre še tako gosto kopreno neznanja, dober fizični očesni vid, pregled nad posamezno situacijo ali dogodkom, ki ga (še) ne razume.

ženska magija
Foto: dreamstime

Ostrina vidne zaznave pri preučevanju podrobnosti in kleni vid pozornega opazovalca, pa naj bo to »sherlockovski« detektiv, novinar, pisatelj ali zgolj slehernik, ki se je odločil za spremembo v svojem življenju, je od nekdaj zaželena vrednota oziroma dar.

Večino informacij in podatkov iz zunanjega sveta dobivamo prek vida. Marsikoga celo zamika, da bi videl tisto, kar je snovnim očem nevidno, ali na tak način izvedel, kaj ga čaka v prihodnosti.
Videnje se prej ali slej izkaže za pomembno, ki pa ne zajema le sposobnosti očesnega živca in možganske interpretacije. Pomembno je tudi, da znamo spregledati z modrostjo v srcu, razkrinkamo slepila v vsakdanjem življenju in zagledamo resnično bistvo stvari onkraj iluzornih predstav ter izostrimo stik s snovno resničnostjo sedanjega trenutka.

POMEN ČUTILA
Če pustimo ob strani ezoterične teorije o indigo energiji videnja in urjenju opazovanja avričnega polja, ki se razteza okrog naših teles, nam bo kljub temu jasno, da ima čutilo videnja poseben pomen v našem vsakdanjem življenju. Odzivamo se na dražljaje, ki prihajajo na našo očesno mrežnico v obliki barv in likov, kar povzroča čustvene izlive in sproža odločitve.
Star pregovor pravi, da nekdo zaradi dreves ne vidi gozda, kar pomeni, da ni sposoben uzreti širše slike dogajanja ali situacije v svojem življenju. Vsi se kdaj pa kdaj ujamemo v ta miselni vzorec. Pozornost posvečamo nepomembnim podrobnostim in vanje vlagamo neverjetne količine energije ter celo zaskrbljenosti, pri tem pa izgubimo predstavo o pomenu celote ter svojo celost. Ne vidimo, koliko dragocenih trenutkov nam spolzi skozi luknje v mreži zavesti, ker se predajamo razpršenosti podrobnosti.
Posebej se ukvarjamo s svojim umom, posebej s telesom, čustvi, vsebino, videzom. Vsevprek razdajamo in predajamo notranjo moč, ki nas drži skupaj kot celoto. Delček je dobi naš partner, delček prijateljica, ki vselej potrebuje naš nasvet. Potem damo kos še staršem in otrokom, žrtvujemo jo slavi ali karieri, služenju denarja ali škodljivim razvadam.
Ne prepoznamo, da se drobimo v okruške steklenih iglic, ki nam jih veter prej ali slej zabriše v oči, ki nas skelijo, saj ne vidimo, da tako ne moremo kakovostno in izpolnjujoče živeti. Naša pozornost pobegne iz središča, osredotočenost se izgubi, mi pa le tavamo in blodimo, se pritožujemo in se iščemo. Če spet dobimo sami sebe, je to največje darilo, kar si jih je mogoče zamisliti.

RAZLIČNI VPLIVI
Kadar nečesa v življenju nočemo videti, nas pogosto dohitijo najrazličnejše težave z očmi in vidom. Ko otroci nočejo videti nečesa, kar se dogaja v družini in jim ni všeč, dobijo očala. Kadar gledamo v svet z jezo, kljubovanjem in brez ljubezni, se pojavi vnetje oči ali suho oko. Navzkrižni cilji menda povzročijo škilavost.
Louise L. Hay meni, da neodpuščanje zamer in pritiski dolgotrajnih ran ter prizadetosti, ki so nas premagale, sčasoma lahko povzročijo zeleno mreno. Daljnovidnost zaznamuje podzavesten strah pred sedanjostjo, kratkovidnost pa potlačen strah pred prihodnostjo. Astigmatizem na drugi ravni pomeni težave z jazom in strah pred tem, da bi se resnično videli ter sprejeli takšne, kot v resnici smo.
Vesolje nam ves čas skozi sanje in budno resničnost pošilja na pot sporočila in znamenja, ki bi jih lahko prepoznali, razbrali, razumeli in upoštevali. Mi pa si prepogosto trmasto zatiskamo oči in nočemo videti tiste plati v življenju, ki nam ne ugaja. Ko se zaljubimo, zavračamo videnje senčne strani partnerja in ga idealiziramo. Namenoma spregledamo realno podobo in se čudimo, če smo razočarani. Ali pa vidimo le tisto najslabše v vseh in v vsemu ter si življenje naredimo črno, temačno ali sivo.
Videti resnico in celoto ter gledati z ljubeznijo je neprecenljiva sposobnost, ki jo vsak od nas lahko razvije. Bodimo pozorni na vsa drobna sporočila in znamenja. Hvaležno jih opazimo, preberimo in sprejmimo. Zdaj. Čas je, da spregledamo s srcem in se soočimo s popolnostjo notranjega videnja.