Dobra karma
Čustva

Glasno govorite sami s seboj? Dober znak: niste nori, ampak inteligentni!

Avtor: sn

V naši družbi je pogovor s samim seboj označen kot nekaj zelo nenavadnega. Ljudje, ki se s seboj pogovarjajo, pogosto veljajo celo za čudaške.

razmišlajnje
Foto: profimedia

Znanstveniki različnih smeri, še zlasti pa psihologi, so v svojih raziskavah prišli do povsem nasprotnih izsledkom, kot so splošno družbeno sprejete norme o pogovoru s seboj.
Morda si pogovor s samim seboj, če ga ne poznate iz lastne izkušnje, predstavljate kot neke vrste halucinacijo. To pa zato, ker imate pred seboj vtis, ki vam je domač – pogovarjanje z drugimi ljudmi – ampak ta vrsta komunikacije je glasna, ker nas mora sogovornik slišati. V pogovoru s samim seboj je povsem drugače …
OSUPLJIVA DEJSTVA
S seboj se pogovarjamo zelo tiho. In najsi pogovori s samim seboj nosijo še toliko negativnih etiket, imajo zdaj dokazanih zelo veliko dobrih učinkov. No, najprej navedimo dejstvo raziskav: pogovori s samim sabo so znak visoke inteligence. In to še ni vse: pogovor s seboj je izjemno zdrav, saj ohranja um v kondiciji.
Poleg tega vam pogovor s seboj lahko pomaga narediti načrte, organizirati misli, uravnotežiti svoja čustva in se osredotočiti. To pomeni, da je pogovor s samim seboj lahko najbolj preprosta tehnika, ki vam pomaga pri nadzoru samega sebe.
POSPEŠENO RAZUMEVANJE
Študija, ki jo je objavila revija Quarterly Journal of Experimental Psychology, je pokazala, da lahko pogovor s samim seboj pripravi možgane na boljše prepoznavanje predmetov. Poleg tega vam lahko pomaga okrepiti spominske centre možganov. Pravzaprav je pogovor s samim seboj odličen način, da razumete, kaj se učite.
In ne le to: z glasnim izgovorjavo imena predmeta, ki ga gledate, se možganski senzorji pripravijo na boljše delovanje. Če pa ne veste imena predmeta, ki ga gledate, se lahko zmedete.
RAZISKAVE
V eni od mnogih študij je 20 ljudi dobilo ime predmeta (npr. jabolko), ki so ga na tržnici nato iskali glasno, drugih 20 ljudi pa je jabolka iskalo molče. Študija je pokazala, da so udeleženci, ki so sami sebi govorili, da iščejo jabolko, sadeže zlahka našli, saj sta jim razmišljanje in govorjenje na glas pomagali izboljšati spomin. Govorjenje je namreč izboljšalo iskanje, kar nakazuje, da obstaja povezava med vizualno tarčo in imenom.
V eni od študij pa je skupina raziskovalcev udeležencem študije razdelila seznam pisnih navodil, da jih lahko preberejo obremenjeno ali po tiho. Po opravljeni nalogi so udeležencem nato izmerili stopnjo koncentracije. Raziskovalci so ugotovili, da so si udeleženci, ki so navodila prebrali na glas, njihovo vsebino veliko bolj podrobno in zgoščeno zapomnili od tistih, ki so navodila prebrali le v svojih mislih.
POVEČANA USPEŠNOST
Ena od največjih avtoritet pri raziskovanju govorjenja s samim seboj, psihologinja dr. Paloma Mari-Beffa, meni, da je pogovor s samim seboj najbolj koristen zato, ker slušni ukazi pač nadzorujejo vedenje bolje kot zapisani. »Če se med zahtevnimi opravili pogovarjate s sabo, se vaša uspešnost dokazano izboljša, ko to storite na glas in ne tiho, le v svojih mislih,« pravi in pojasnjuje, da bi bilo na splošno dobro, da bi ljudje v vseh situacijah čim bolj pogosto prisluhnili samim sebi. »Pogovor s samim seboj – na glas, seveda – vam bo izjemno pomagal, da se boste nadzorovali z organiziranjem misli, načrtov, spominov in dejanj.«