Čustva

Ko v življenje posveti djotiš, se temna zavesa dvomov odstre

Avtor: Tina Pipan

Še sedaj se natančno in jasno spominjam trenutka, ko sem se odločila, da je to – to in da je djotiš tisto, kar si želim početi v življenju.

tina pipan
Foto: tina pipan

Pridna punčka, 100% odličnjakinja v osnovni šoli in velika upornica v gimnaziji, sem se na fakulteto vpisala bolj kot ne samo zato, ker se to spodobi in se mora. A vseskozi sem jasno vedela, da me nič od vsega tistega, kar sem se učila na srednji in visoki šoli ne pritegne tako močno, da bi si le to želela početi celo življenje.

Še sedaj je beseda »morati« ena izmed mojih najmanj ljubih besed in prepričana sem, da bi bili ljudje veliko srečnejši, mirnejši in bolj notranje svobodni in usklajeni, če ji ne bi sledili tako množično. In ja, še vedno se v meni prepletata dva pola: pridna punca in perfekcionistka na eni strani in divja upornica sistema in vsega, kar želi omejevati na drugi. Kako uravnotežiti oboje? Izziv za celotno življenje ali več njih, zagotovo ?

In ja, natančno se spominjam trenutka, ki mi je na nek način spremenil življenje. Pravzaprav je bila to knjiga od A.P.Kezeleta: Maitreya, duhovna pustolovščina. Tisti trenutek, ki se ga še vedno jasno spominjam, s knjigo v roki, sem se odločila, da je to nekaj, kar si želim početi v življenju. Djotiš.

Vse je v ritmu sočasnosti

Kakšna čudovita beseda je djotiš. V slovenščini pomeni SVETLOBA. Je kot nekakšna luč, svetilka, ki nam posveti v življenje, odstre temno zaveso dvomov in neznanja ter osvetli življenjsko pot.

Djotiš je vedska astrologija, ampak jaz temu pravim, da je to pravzaprav znanje o naravnih ritmih. Znanje o tem, da smo hočeš nočeš ljudje povezani s temi ritmi. Pa ne samo ljudje, celotno dogajanje na Zemlji. Vedski modreci, ki so tisočletja opazovali gibanje planetov, so v Vedah zapisali natančen matematični sistem, ki nam pomaga pogledati globlje v človeka. Rekli so, da je vse kar obstaja, ves zunanji in notranji svet sestavljen iz devetih naravnih principov, devetih načel, devetih energijskih vzorcev, devetih planetov ali kot jim pravimo »grah« v djotišu. Grahe smo mi in vse, kar nas obkroža. In nikoli ne gre za zunanji vpliv planetov na nas, kot si mnogi napačno razlagajo – temveč za sočasnost, za notranje vzorce in odzive, za nenehno povezanost ritmov v vesolju z ritmi v nas in v vsem, kar nas obkroža.

Kozmični um

Vse na zemlji je v nenehni povezanosti z ritmi v vesolju. To, kar je spodaj, je enako temu, kar je zgoraj. Kar je znotraj, je enako tistemu, kar je zunaj. Mikrokozmos je samo odsev makrokozmosa in na vseh ravneh vedno delujejo enaki naravni zakoni. In ker je zelo težko prodreti v globino človeka, se djotiš poslužuje kozmičnega uma in s pomočjo natalne karte – slike neba v trenutku našega rojstva, pogleda v človeka in njegovo življenjsko pot. A ne glede na to, da djotiš s svojo metodologijo pozna preteklost in vidi v prihodnost, pa tu ni zato, da bi prihodnost napovedoval, temveč da bi nam pomagal, da si z jasnimi odločitvami, usmerjenim delovanjem, spremembo navznoter in navzven – ustvarimo drugačno prihodnost.

Njegov najbolj znan rek je: »Spremenite ugriz tigra v pik komarja!«

Svetloba omogoča spremembo in sprememba je tisto, kar je cilj djotiša.