Dobra karma
Čustva

Gola pred svojo Dušo opazujem misli, ki mi pripadajo, in tiste, ki mi ne

Avtor: Sarabraj Tjaši Artnik Knibbe

Miselno valovanje »Think positive« se je v naše loge preselilo z Zahoda. Ker prinaša začasno in površinsko omilitev bolečinskega jedra, zasvoji mnoge iskalce sreče.

Tjaši Artnik Knibbe - Sarabaj z možem živi na Nizozemskem, predava pa po vsej Evropi.
Foto: Polona Krevatin

A tak način zavestnega vplivanja na naše misli ima tudi zanko. Ta prihaja v obliki vedno bolj pulzirajočega bolečinskega jedra. Bolj ko ga želimo z mislimi predrugačiti, bolj glasno nas bo opominjalo nase.

Vibracijski guruji poudarjajo, da lahko z mislimi vplivamo na čustva, kar po mojih izkušnjah deluje le deloma.

Čustva in posledično čustvene zaznave so odvisni tudi od močnih podzavestnih procesov, ki pripadajo tako vam kot tudi vaši družinski doti in kolektivnemu nezavednemu. Smo kompleksen skupek različnih miselnih, čustvenih in čutnih zaznav, zato vplivati zgolj na misli ni dovolj. V resnici moramo biti pri tem početju sila oprezni, saj lahko ustvarimo nasprotno silo kontrole, ki nasilno usmerja vso to kompleksnost. Takšen človek izgubi svojo sposobnost iskrene povezave z življenjem in svojo bitjo, saj jo nadomesti z umsko kontrolo. Obstaja alternativa?

Sama izbiram ranljivost in se zavezujem svoji Duši. Ta kvaliteta me varno vozi med čermi uma, ki me dnevno spravlja v skušnjavo. Včasih si želi ugodja, ker čuti nelagodje, drugič sodi, ker je v kakšnem delu nepovezan. Takrat pa prav z zavestno izbiro misli stopam v smer duhovnega zorenja. S tem, da sem pred svojo Dušo gola, opazujem misli, ki mi pripadajo, in tiste, ki mi ne, ter se v resnici odločam le za eno mogočno misel: »Da me Bog/Izvor/Življenje živi, kot je bilo zamišljeno.«

Občasno opazim fragmente te Sile in se ji prav zato brezpogojno predajam. Sposobnost Videnja mi pomaga pri tem, da se ne odločam za umsko kontrolo misli, ampak razumem silo, ki ji misli v prvi vrsti pripadajo. Prav s predajo in nato zaupanjem ima današnji narcistični um največ težav. Želi se postaviti nad svojega Kreatorja in v vse vetrove kriči, kako je sam svoj kreator. Čeprav v resnici dobro ve, da ni.

Imeti vero v Življenje ne pomeni, da se razpustimo in nismo njegova aktivna celica. Ravno nasprotno. Pomeni, da se kreativno napajamo v tem Izvoru in nato skozi edinstvenost Svojstva prinašamo ta delček dragocenega mozaika v Celoto. Brez strahu, brez potrebe po pripadanju ali prilagajanju, brez izgube sebe.

Z Zahoda in Vzhoda sili v naše misli še en izraz. "Dvig zavesti". Če govorimo o Zavesti kot Bogu, potem te ni moč dvigniti, saj ta je ali ni. Ne more se dvigovati in ne deluje po principu delovanja, ampak biti. Lahko širimo vedenje o Zavesti v svojem omejenem umu. Lahko "prepojimo" svoje zavedajoče misli in telo z zavedanjem o Zavesti, a še prej se moramo te Milosti sploh resnično dotakniti. Dvigovanje k njej diši po dejanju in ločevanju, to pa ne pripada biti, ampak umu.

Podobna vsebina:

Ko človek pade sam vase, je v stanju čuječnosti