Pritok obilja ni možen, če mu ne naredimo prostora

Avtor: Alja Špiljak, osebno srečanje: 040 309 304

Ko zavestno delamo na sebi, pridejo tudi faze, ko trčimo ob svoje lastnosti, ki nam niso všeč.

Alja Špiljak
Foto: Sašo Švigelj

In ob trku imamo na izbiro samo tri možnosti -  da svoje lastnosti:
a) jih ignoriramo,
b) pademo v krivdo in se poskušamo korigirati,
c) se jih resnično zavemo, sprejmemo te dele pri sebi, in če gremo še naprej, še globlje, pogledamo, kaj je zadaj ...
Začenja se proces zdravljenja. Čisto mogoče je, da bomo vmes med procesom hote ali nehote ranili nekoga, ki je pravzaprav zaslužen, da določene stvari pri sebi sploh zaznamo, ki je pritisnil na te naše senčne dele iz prostorov čiste ljubezni ... Mi pa se odzovemo iz rane, iz potrebe po večji samostojnosti, ki se skozi proces nenadoma močno izrazi, iz večjega zavedanja sebe, ki pa se še ni kultiviralo, ampak se v prvi fazi samo začenja zavedati sebe kot potenciala. Odpustimo si to in se v energijah takemu človeku zahvalimo, da je bil tista luč, ki je za nas posvetila v našo starodavno temo in kaos.

Stara resnica

Ko opuščamo staro, naredimo prostor za novo ... Stara resnica, ki v energijah drži dobesedno. Obilje je, obilje energij, obilje materialnih dobrin, obilje čustev, obilje možnosti. Toda kako naj kar koli od tega sprejmemo, če v svojih energijah, v sebi in v svojem domu ne naredimo prostora zanje ... Imejmo POGUM, da smo, kar smo v resnici.
Za to pa je potreben pogum, da najprej ugotovimo, kdo smo v resnici. Proces je lahko boleč, v nekem trenutku lahko ostanemo brez orientacije, in takrat je poleg poguma potrebno tudi (ZA)UPANJE - v Svetlobo, v Boga, v modrost Univerzuma in vase, v tisti del, ki je vedno povezan s Svetlobo.